Varno in sproščeno na navtični dopust

Varno in sproščeno na navtični dopust

Slovenija spada med tiste države, katerih zakonodaja ne predpisuje praktičnega dela izpita za voditelja čolna, niti postopnega pridobivanja licence za upravljanjem plovila. Če ste polnoletni in opravite preizkus teoretičnega znanja, lahko brez zadržkov stopite za krmilo plovila do dolžine 24 metrov*. Tudi če ima v krmi nekaj tisoč konjskih moči. Pri nas je pač presoja vsakega posameznika o tem, ali plovilo resnično obvlada, prepuščena njemu samemu. Z ozirom na to, da je lahko pridobivanje izkušenj zelo boleče in drago, je prav, da pred novo sezono nekoliko osvežimo ali celo izpopolnimo znanje na področju varnosti. Tako, da opozorimo na nevarnosti!

* Oseba, ki upravlja čoln, mora imeti potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna, ki ga pridobi na podlagi opravljenega izpita. Čoln je plovilo, ki meri v dolžino manj kot 24 metrov. Izpit za voditelja čolna ni potreben za upravljanje čolnov do 7 metrov in z motorjem moči do 7,35 kW ali vodnih skuterjev. V teh primerih je dovolj, da ima oseba potrdilo o opravljenem preizkusu znanja za upravljanje čolna. https://e-uprava.gov.si/podrocja/promet/pomorski-promet/izpit-za-voditelja-colna.html

Razlika v obnašanju med plovbo z jadrnico, izpodrivno motorno barko in gliserjem

Dokler se pogovarjamo o plovbi po mirnem morju, so vsa plovila ob upoštevanju osnovnih pravil precej varna. Vse skupaj pa se hitro spremeni, ko pihne veter in morje vzvalovi. Dejstvo je, da se jadrnica in gliser ne obnašata enako. Jadrnica je že zaradi nižje hitrosti manj nevarna ob udarcih v valove, saj jih veliko bolj mehko požira, vendar je pod jadri nagnjena na stran, zato je gibanje tako na palubi, kot pod njo, precej nenaravno in so možni zdrsi. Še najbližje jadrnici so izpodrivne barke, ki pa se ob vzdolžnem nihanju lahko precej divje nagibajo še levo in desno ter zato spravljajo posadko v nevarnost. Tega nihanja je pri jadrnici precej manj, seveda pod pogojem, da so jadra razpeta in ustrezne površine glede na moč vetra. Pri gliserjih je zgodba povsem drugačna. Enkrat za vselej je treba povedati, da je varno glisiranje možno le po mirnem morju, že pol metrski valovi predstavljajo tudi za deset metrske gliserje zelo neprijetno oviro, zato je nujno potrebno prilagoditi (zmanjšati) hitrost. Sploh, če ste na plovilu z majhnimi otroci, je nevarnost poškodb ob udarcu v val velika. Ko je morda krmarju plovba še zabavna, ker se drži za volan in sedi v ergonomskem sedežu, je treba pomisliti na posadko, ki lovi ravnotežje in se oklepa ročajev ter poskuša obsedeti na klopeh.

Nekaj splošnih napotkov

Načrtovanje dnevne rute

Dober premislek o tem, kam želimo in koliko časa bomo namenili plovbi, je temelj dobrega počutja in vzdušja med posadko. Poseben problem so lahko otroci, zato planirajte okoli dve uri plovbe, nato kopanje in, če želite še dlje, kakšno dodatno urico do pristanišča. Seveda je ta čas lahko tudi krajši, sploh, če ste na gliserju, ki zmore visoke hitrosti. Pomemben dejavnik je vreme, tudi v najbolj stabilnem poletnem vremenu upoštevajte, da bo maestral popoldne precej bolj vzvaloval morje in bo plovba bolj divja kot dopoldne, ko je komaj pihnil. Poleti je nujno planirati rezervno luko ali zaliv, saj ni rečeno, da boste dobili prostor za privez prav tam, kjer ste si zamislili.

Shranjevanje živil in opreme

Skoraj neizbežno je, da ob vkrcanju na plovilo naletimo na klasičen problem, ko hladilnik napolnimo z zalogo hrane in pijače ter ta naenkrat neha hladiti. Vsaj zdi se tako, saj v resnici deluje, le preveč smo ga obremenili z neohlajenimi živili. Problem lahko delno rešimo tako, da v trgovini kupimo ohlajeno pijačo, in hladilnik napolnimo le z živili, ki vanj resnično sodijo – čim manj bo tega, tem bolje bo hladil. Pijačo nato naslednji dan, ko je vsebina že ohlajena, dopolnimo. Tako ne bo slabe volje zaradi pokvarjenih živil ali celo želodca. Opremo shranimo po omarah in ostalih prostorih v podpalubju, kovčke in potovalke ter, če smo hrano pritovorili v hladilnih torbah, pa odnesemo v avto, kjer naj počakajo na vrnitev.

Kontrola zalog goriva, elektrike in vode

Gorivo lahko kaj hitro postane težava, saj črpalke na morju niso tako pogoste kot ob cestah. Nikoli si ne privoščite, da bi bilo v rezervoarju manj kot 20 % goriva, dotočiti ga je treba prej, sploh če gre za gliser – z jadrnico se boste v slučaju, da ostanete brez goriva še nekako rešili z jadri. V kolikor na plovilu nimate generatorja, je treba še bolj pozorno opazovati stanje akumulatorjev. Brez elektrike boste sicer preživeli, slabše pa jo bodo odnesle zaloge v hladilniku in akumulatorji ter posledično vaš žep, če bodo slednji zato spustili dušo. Vode je na plovilu praviloma vedno premalo, četudi izplujemo z do vrha napolnjenimi rezervoarji. Sploh, če jo uporabljamo tako kot doma. Izobraževanje posadke pred plovbo o tem, kako ravnati s pipami, je pomemben detajl, ki se bo obrestoval že po prvem dnevu, ko se ne bo pod nujno mudilo iskat marine.

Slabost

Velja prepričanje, da je v slučaju slabosti med plovbo bolje vztrajati zunaj. Do neke mere res, vendar je treba vedeti, da lahko slabost v kratkem času povzroči nesposobnost in nemoč, da bi obvladovali svoje gibanje po plovilu, zato je vseeno treba poskrbeti za to, da prizadeti član posadke leže v podpalubju in takoj zapre oči. Droben trik, ki mnogokrat pomaga. Seveda je treba izbrati krmno kabino ali salon, nikakor ne premec.

Privezovanje in odvezovanje

Previdno z vrvmi! Pred manevrom jih preložite in pazite, da niso prepletene. Neprijetno je ‘obviseti’ na pol odvezani z zavozlano vrvjo in manevrsko nesposobni sredi ostalih privezanih plovil. V kolikor se vam to vseeno zgodi, brez panike in predvsem brez motornega pogona! Najlažje in brez poškodb boste plovilo ponovno spravili v funkcijo, če boste kritične dele zavarovali z odbojniki in potem s pomočjo rok ali prijaznih sosedov rešili problem. Divji poskusi z motorjem gotovo povzročijo škodo na plovilih, da ne govorim o nevarnosti poškodb, ko želi nekdo pomagati z odrivanjem.

Pristajanje

Pred manevrom dobro preverite, od kod piha veter, kako močan je tok in ali je dovolj prostora. Ko pristajate na bok, stopajte s plovila vedno s sredine.

Okna

Pred izplutjem je treba obvezno zapreti vsa okna na plovilu. Ne veste, kaj vas na odprtem morju čaka in pozabljivost se je že večkrat končala s poplavo v plovilu. Tukaj so posebej občutljive motorne barke, ki imajo v premčnih kabinah na trupu odprtine, katere ponoči odpremo. In potem zjutraj nanje pozabimo.

Gibanje

Med plovbo je zadrževanje na premcu nevarno! Velja tako za jadrnico, kot za motorno barko. Plovba z osebo, mnogokrat je to celo otrok, ki sedi na premcu in moli noge pod ograjico, je lahko tudi smrtno nevarna, saj zdrs pod plovilo v gibanju pomeni skoraj gotovo tragedijo. Ne nasedajte reklamnim fotografijam, ki kažejo zagorele lepotice, ki uživajo na blazinah med plovbo. Blazine na premcu so super, ko je plovilo zasidrano, med plovbo pa bo nenaden val, četudi je morje mirno, spremenil premec v katapult. Med plovbo z gliserjem so najprimernejša mesta za zadrževanje čim bližje krmi, v slučaju slabega vremena pa v salonu. Če si želite sončenja med plovbo, potem to počnite na krmnem ležišču ali v kokpitu.

Kopanje

Nikoli se ne kopajte v bližini gliserja, ki ima prižgan motor ali obratno in nikoli ne prižigajte motorja, če je v bližini kopalec! Vrteči propeler je smrtno orodje in v kolikor je v vzvratni prestavi, deluje kot ‘sesalec’ za tistega, ki se kopa v bližini krme.

Krajšanje jader

Primerna površina jader je na jadrnici pogoj za varno plovbo. Ta primernost je sicer precej raztegljiv pojem, saj si lahko dobra posadka privošči precej več akcije kot neizkušeni in po možnosti še maloštevilni dopustniški jadralci. V osnovi pa velja pravilo: ko prvič pomislite na to, da bi bilo treba skrajšati jadra, je praviloma že skrajni čas. Čakanje na to, da bo veter upadel, je lahko nevarno, saj valovi naraščajo in pot iz kokpita do jambora je iz minute v minuto bolj tvegana.

Alkohol

Tako kot na cesti, veljajo pravila o dopustni meri alkohola v krvi tudi pri plovbi. Večinoma na žalost le na papirju, saj je popivanje na barkah del neke čudne kulture, ki se je zasidrala med ljudi. Morda le podatek, da se največ nesreč na morju zgodi prav zaradi alkoholiziranosti udeležencev.

Statistika – nesreče

Zanimivo, da statistika govori o tem, da se največ nezgod na plovilu zgodi takrat, ko je le-to privezano. Tako so na prvem mestu zdrsi z ladijskega mostička, ki so v nekaterih primerih tudi usodni, saj udarec z glavo pri padcu mimogrede povzroči nezavest in utopitev. Kritična točka so tudi kuhinje, kjer prihaja do opeklin, precej poškodb nastane zaradi zdrsov po stopnicah pri vstopanju v podpalubje.

V kolikor boste upoštevali zgoraj opisane nasvete, boste morda pripomogli k izboljšanju statistike, vsekakor pa vam bo na dopustu prijetneje in predvsem bolj varno.

Uživajte v navtičnih izzivih!

Šola jadranja ODPLUJ

Navtični tečaji

Leave a reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja